Štajerska je dom vrhunskega sodobnega plesa
Foto: Karim Zaatar
Meeting Maribor. Koreografija Edward Clug, Darrel Toulon. SNG Maribor Opera Balet in Oper Graz. Premiera SNG Maribor, 1. 4. 2011
16. 04. 2011
Koprodukcijska predstava, v kateri je mariborski vodja Baleta Edward Clug delal s plesalci iz Gradca, tamkajšnji umetniški vodja Darrel Toulon pa z mariborskimi, je odličen vpogled v trende sodobnega plesa, ki se vedno bolj prepletajo z drugimi gledališkimi elementi.
»Projekt skupaj z izvrstno glasbo, učinkovito scenografijo in kostumografijo pomeni vpogled v bogastvo trendov vrhunskega sodobnega plesa.«
Dóber večer, kak’ ste kaj? O, lep šal, gospa. Vi, gospod, ste našli parkirišče?« Gaj Žmavc, ki se sprehodi od sedeža v dvorani na oder in nas prijazno pozdravi, vzbuja začudenje. To se stopnjuje, ko se mu v razposajenem nagovarjanju občinstva pridružijo še drugi baletniki. Pozornost se počasi usmerja na oder in na baletno vajo. Med njo plesalci komunicirajo vsak v svojem jeziku, se jezijo, popravljajo gibe drug drugega in se vzajemno motivirajo. Duhovito dogajanje prekine prihod »gledalca«, ki zmedeno išče sedež v dvorani in »zmoti« baletno vajo. »Saj to je vendar glasbenik in skladatelj Reinhard Ziegerhofer!« Na odru s kitaro v roki nagovarja plesalce, jih izziva, oni pa mu spontano vračajo impulze.
Predstava se začne. Zagledamo zaljubljen par, ki nam razkriva svojo intimno zgodbo s plesom in z na mariborskih ulicah posnetim videom v ozadju. Mlad fant obupuje, ko gre njegovo dekle proč. Na beli resasti zavesi se prikaže Drava, po kateri plavajo labodi. Zasliši se znana melodija – klasična glasba Čajkovskega iz tretjega dejanja Labodjega jezera v odlični sodobni priredbi. Plesalci, prej odeti v bele kostume, zdaj plešejo v črnih. Prepletata se belo in črno, dobro in zlo, kot v resničnem življenju in kot v romantičnem belem baletu. Ljubezenska zgodba subtilno spominja na vsebino Labodjega jezera vse do zaključka, ko se mladeniču (tako kot princu) omrači um. Enourna predstava Darrela Toulona Sladko Suite je ponudila mariborskim baletnikom velik izziv, morali so namreč govoriti in igrati same sebe (kar je, kot vemo, najtežje).
Koreograf Toulon je povedal: »Prva reakcija plesalcev na začetku vaj je bila: Kaj? Igrati moramo? Ampak saj mi smo plesalci! Poleg te, uspešno presežene prepreke so morali izničiti mejo med občinstvom in odrom, namesto vnaprej določenih smernic so se znašli v vlogah soustvarjalcev in improvizatorjev. Predstava je dober prikaz smeri, v katerih se razvija evropski sodobni ples. Kot je videti, bodo morali baletniki začeti osvajati tudi znanja igre in petja, plesne predstave se namreč vse bolj prepletajo z gledališčem.«
Edward Clug je izhodišče za koreografijo Skice poiskal v dveh lastnih predstavah, Prêt-à-porter in Sacre du temps. 70-minutna predstava se začne s kontemplativno skladbo Ogledala Milka Lazarja. Vse se dogaja v enem samem svetlobnem stožcu, skozi katerega se kot po tekočem traku »pripeljejo« razosebljena plesna telesa. Opazujemo jih čuteča v trzajočih gibih, elegantna v lepoti, eksplozivna v natančnih, visoko estetskih plesnih izpeljavah. Stilizirane podobe asociirajo na znano vezje partnerskih odnosov: ljubosumje, hrepenenje, manipulativnost, odtujenost ...
Drugi koreografski del na glasbo Boruta Kržišnika humorno in inovativno ponazarja živalski svet v času sezone parjenja. Muhe, črički, metulji in ptiči po zakonitostih narave iščejo nasprotni spol v gonu po nadaljevanju svoje vrste. Samičke v roju priletijo mimo samčkov in lov se začne. Je že tako, da je narava muhasta in včasih pripravi krut epilog spoja samčka in samičke – črna vdova si svojega odsluženega gospoda vodoravno položi na kolena, ga kulturno naseklja in poje. Podobno tragično usodo doživi gosenica, ki se večkrat pojavi v divjem vrtincu radoživega dogajanja, na koncu pa po vsej nesreči zaide v past dveh ptičev.
Dinamična koreografija nudi možnost različnih interpretacij. Edward Clug, ki je v svojih zadnjih delih namenoma zakrival osebnosti, je tokrat spodbujal igro oziroma izraz pri plesalcih. Kot je zanj značilno, je ponovno odkrival nove oblike inovativnega plesnega jezika, ki zaradi zahtevnosti terja od plesalcev popolno osredotočenost in izvrstno plesno znanje.
Projekt je bil krstno uprizorjen lani v graški operi. Skupaj z izvrstno glasbo, učinkovito scenografijo in kostumografijo pomeni vpogled v bogastvo trendov vrhunskega sodobnega plesa.
Pogledi, št. 8, 13. april 2011
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
