Družina na preizkušnji
Brata (Brothers). Režija Jim Sheridan. ZDA 2009, 105 min. Ljubljana, Kinodvor
22. 09. 2010
Film Brata Jima Sheridana je predelava istoimenske danske drame režiserke Susanne Bier iz leta 2004 oziroma njena presaditev na ameriška tla. Izvirniku presenetljivo zvesta, le malo bolj polikana, korektno zadržana in opremljena z bleščečo zvezdniško zasedbo (Tobey Maguire, Natalie Portman, Jake Gyllenhaal). Zgodba, ki jo pripoveduje, je stara vsaj toliko kot naša civilizacija: glavni junak, moralno neoporečen in splošno priljubljen, gre na vojno, medtem ko ga doma čaka lepa, ljubeča in krepostna žena. A ker žena verjame, da je mož padel v boju, zaživi po svo-je, in ko se junak vendarle vrne, ugotovi, da ga je nekdo izrinil iz družinskega gnezda. O tem so pisali že stari Grki in za njimi številni drugi, v filmu Brata pa se na to arhe-tipsko ogrodje obesijo številne druge teme, ki jih Sheridan na osnovno matrico naniza dovolj urejeno in jasno, da jim kljub kompleksnosti ni težko slediti.
Res je, da je zgodba prostorsko in časovno natančno umeščena (morda je Amerika s svojo patriotsko tradicijo, poveličevanjem vojaške službe in dediščino vietnamskega posttravmatskega sindroma celo naravnejše okolje zanjo kot Danska), toda v resnici bi se lahko zgodila kjer koli in kadar koli – prav zato, ker preigrava arhetipske situacije in like, s katerimi se je mogoče zlahka poistovetiti. Sam in Tommy sta brata, ki stojita vsak na svojem bregu iste družine: Sam je vojak, športnik in skrben oče, torej ulti-mativen družinski ponos, Tommy pa je samski neresnež, rekreativen pivec in obsojen ropar, torej ultimativna družinska sramota; v prepad, ki zeva med njima, pa se ujame Samova žena Grace.
Centralni dogodek filma je trpka moralna dilema, ki poru-ši že tako krhko družinsko ravnovesje in usodno spremeni tok dogodkov. Sam se na bojni misiji znajde v brezizho-dnem položaju, kjer ne izbira le med življenjem in smrtjo, ampak tudi med dobrim in slabim. Na njegovo grozo se življenje in dobro tokrat znajdeta na nasprotni strani enačbe in v (dobesedno) enem zamahu razkrojita njegov moralni red. Sam se resda vrne domov, toda z novim obrazom, ki popolnoma spremeni družinsko dinamiko.Čeprav je vojna tudi v Sheridanovi upodobitvi skrajno kruta, pa je družina zanj neskončno bolj intrigantno bojišče. Najučinkovitejši je takrat, ko odprt konflikt prikaže na glavni družinski fronti, ob skupnih obedih, kjer med napetim žvenketanjem vilic in krožnikov z ene strani mize na drugo letijo medosebne zamere in postane frustracije. To je polje, kjer se Sheridan dobro znajde, saj je zapletenim družinskim situacijam posvetil več svojih najuspešnejših filmov (V imenu očeta, 1993; V Ameriki, 2003). S filmom Brata je v svojo serijo družinskih dram dodal še en dobro napisan in spretno režiran primerek.
Pogledi, september 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
